Vrste vprašanj

Trenutno podprte vrste vprašanj v modulu lekcije so:

1. Več izbir To je privzeta vrsta vprašanja. Vprašanja z večimi izbirami so priljubljena vprašanja, kjer mora slušatelj izbrati en odgovor iz nabora možnosti. Pravilen odgovor vodi slušatelja naprej po lekciji, napačen pa ne. Napačni odgovori so včasih imenovani "zavajajoči" in uporabnost teh vprašanj pogosto temelji na kvaliteti napačnih odgovorov, kot samih vprašanjih ali njihovih pravilnih odgovorih.

   Vsako vprašanje ima lahko dodaten odziv. Če ni vnešenega odziva na vprašanje je slušatelju prikazan privzet odziv "To je pravilen odgovor" ali "To je napačen odgovor".

   V vprašanju z večimi možnostmi je možno imeti več kot en pravilen odgovor. Različni pravilni odgovori lahko slušatelju postrežejo z različnimi odzivi in skoki na različne (naslednje) strani v lekciji, a se ne razlikujejo po svojih ocenah (to pomeni, da niso eni odgovori bolj pravilni od drugih, vsaj ne v smislu ocene.) Možno je, da so vsi odgovori pravilni in lahko vodijo slušatelja na različne (naslednje) dele lekcije odvisno od tega, kateri je izbran.

   Obstaja različica vprašanj z večimi izbirami, ki se imenuje "Več izbir več odgovorov". Ta vprašanja zahtevajo, da slušatelj izbere vse pravilne odgovore iz nabora odgovorov. Vprašanje lahko, ali pa tudi ne, pove slušatelju, koliko odgovorov je pravilnih. Vprašanje "Kdo izmed naslednjih oseb je bil predsednik Slovenije?" na primer tega ne pove, vprašanje "Izberite dva predsednika Slovenije iz seznama", pa to pove. Dejansko število pravilnih odgovorov je lahko od ena in vse do števila možnosti. (Vprašanje z večimi izbirami in večimi odgovori ter enim pravilnim odgovorom je drugačno od vprašanja z večimi izbirami, saj prvi omogoča izbor več kot enega odgovora, medtem ko drugi tega ne omogoča.)

   Ponovno so pravilni odgovori označeni s skokom naprej, napačni pa s ponovitvijo iste strani ali skokom nazaj. Če je pravilnih odgovorov več, morajo vsi skoki voditi na isto stran in podobno napačni odgovori. Če temu ni tako, je prikazano opozorilo ob predavateljevemu pregledu lekcije. Če je zahtevan, mora biti pravilen odziv določen v prvem pravilnem odgovoru in odziv za napačen odgovor mora biti določen v prvem napačnem odgovoru. Odzivi pri drugih odgovorih bodo prezrti (brez opozorila).

2. Kratek odgovor Slušatelj je pozvan k vnosu kratkega besedila. To se preveri z enim ali večimi odgovori. Odgovori so lahko bodisi pravilni ali napačni. Vsako vprašanje ima lahko dodaten odziv. Če ni vnešenega odziva na vprašanje je slušatelju prikazan privzet odziv "To je pravilen odgovor" ali "To je napačen odgovor". Če se vnešeno besedilo ne ujema z nobenim izmed odgovorov se odgovor obravnava kot napačen in slušatelju se prikaže privzet odziv o napačnem odgovoru.

   Kot privzeto primerjava ne upošteva razlike med velikimi in malimi črkami v besedilu. Obstaja možnost s katero lahko zahtevate razlikovanje velikih in malih črk.

   V odgovorih lahko uporabite znak zvezdice (*) kot "nadomestni" znak. Predstavlja poljubno število znakov (vključno brez znakov). Na primer odgovor "*večji" se bo ujemal z "večji", "največji" in "veliko večji". Če je eden izmed odgovorov samo "*" (samo *), se bo ta odgovor ujemal z vsem in je običajno uporabljen kot zadnji "ujami vse" odgovor. Postopek preverjanja ujemanja odgovorov gre prek odgovorov v vrstnem redu, kot so prikazani na zaslonu. Ko se odgovora ujemata, se postopek ustavi in se vrne ustrezen rezultat (in odziv, če obstaja). Če so na primer odgovori Daljši, *daljši in * (v tem vrstnem redu) se bo vnos "najdaljši" ujemal z drugim odgovorom in bo v tem primeru tretji odgovor, čeprav se ujema, prezrt.

   Če je zvezdica (*) dejansko potrebna v odgovoru, jo je potrebno vnesti kot \* - poševnica nazaj zvezdica.

3. Drži / Ne drži Odgovor na to vrsto vprašanja ima samo dve možnosti - drži ali ne drži. Slušatelj je pozvan naj se odloči, katera možnost je pravilna. Ta vrsta vprašanja je v bistvu vprašanje z večimi izbirami s samo dvema možnostima.

4. Ujemanje To so dokaj močna in prilagodljiva vprašanja. Sestavljena so iz seznama imen ali trditev, ki se morajo pravilno ujemati z drugim seznamom imen ali trditev. Na primer "Poveži glavno mesto z državo" z dvema seznamoma Slovenija, Avstrija, Italija in Ljubljana, Dunaj, Rim. Vnose lahko na seznamu ponovite, a je potrebno paziti, da so ponovitve enake. Na primer "Določi vrsto teh bitij" s seznamoma vrabec, krava, mravlja, pes in ptič, žival, žuželka, žival.

   Ob ustvarjanju vprašanj te vrste gredo elementi za prvi seznam v polja odgovorov in elementi za drugi seznam v polja odzivov. Ko je vprašanje ustvarjeno je prikazana shema boljšega označevanja. Ko slušatelj uspešno poveže vse elemente se uporabi skok iz prvega odgovora. Neuspešen odgovor povzroči skok na stran drugega odgovora. Vprašanje ne podpira odzivov po meri, slušatelju se pove, koliko ujemanj je pravilnih ali če so vsa ujemanja pravilna.

   Drugače kot pri vprašanju z večimi izbirami, kjer so možnosti prikazane v naključnem vrstnem redu, prvi seznam elementov ni premešan, ampak je prikazan v enakem vrstnem redu, kot je vnešen. To omogoča sestavo "Razvrščenih" vprašanj. Pomislite na vprašanje "Razvrstite sledeče po letnici rojstva, najprej prve" s seznamom 1., 2., 3., 4., 5., 6. in France Prešeren, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Fran Seliški Finžgar, Ivan Cankar, Oton Župančič. Seveda je drug seznam premešan preden se uporabi v vprašanju.

5. Številčno Ta vrsta vprašanja zahteva kot odgovor število. V svoji najpreprostejši obliki je zahtevan samo en odgovor. Na primer "Koliko je 2 plus 2?2 z odgovorom 4 za skok naprej. Bolje je, če se določi obseg, saj notranje zaokroževanje številčnih vrednosti lahko povzroči, da se primerjani števili ne ujemata. Tako bi na primer bilo potrebno ob vprašanju "Koliko je 10 deljeno s 3?" nujno podati odgovor kot "Minimum:Maksimum" kar pomeni dve vrednosti ločeni z dvopičjem (:). Tako bi v primeru, ko je kot sprejemljiv obseg podan odgovor 3,33:3,34 vse oblike odgovorov 3,33 ali 3,333 ali 3,3333 štele kot pravilen odgovor. "Napačni" odgovori bi vključevali 3,3 (manj kot minimum) in 3,4 (več kot maksimum).

   Dovoljenih je več pravilnih odgovorov, ki so lahko ena ali par vrednosti. Vedite, da so odgovori preverjani v vrstnem redu Odgovor 1, Odgovor 2 ... zato je potrebno nekaj pozornosti, da se pojavi željen odziv. Na primer vprašanje "Kdaj je bil rojen Karel Destovnik Kajuh?" ima lahko odgovor eno samo vrednost 1922 kar je natančen odgovor in par vrednosti 1920:1929, v dvajsetih letih prejšnega stoletja kot manj natančen odgovor. Vrstni red v katerem se preverjajo vrednosti je očiten 1922 in nato 1920:1929. Prvi odgovor bi lahko imel odziv "To je natančno tako" medtem ko bi lahko bil odziv drugega odgovora "To je blizu, uganili ste desetletje"

   Napačni odgovori so lahko podani, a glede na dejanski obseg je potrebno paziti, da so vpisani za pravilnimi odgovori. Na primer dodajanje napačnega odgovora 3:4 k vprašanju "10 deljeno s 3" mora slediti za pravilnim odgovorm. Tako so odgovori razvrščeni 3,33:3,34 ("pravilen" odgovor) nato 3:4 ("napačen" odgovor, a ne popolnoma divje napačen!).