Izračunavanje končnih ocen

Preglednica na tem zaslonu prikazuje, kako so izračunane končne ocene za slušatelje. Končne ocene so utežen seštevek do petih komponent.

1. Predavateljeva ocena za njihovo oddano delo. To ni obvezno in bo uporabljeno, če predavatelj dejansko ovrednoti slušateljevo delo. Če slušatelj odda več kot eno delo je uporabljena "najboljša" ocena. Tu najboljša pomeni delo z najvišjo uteženo kombinacijo predavateljeve ocene in medsebojne ocene...
2. Povprečje vzajemnih ocen za njihovo oddano delo. Znova, če slušatelj odda več kot eno delo je uporabljena "najboljša" ocena. Medsebojna ocena lahko dodatno vključuje oceno predavatelja. Ta ocena bi bila vključena, če je število medsebojnih ocen zelo nizko, ali v primeru suma, da medsebojna ocena odstopa (običajno navzgor) ali ni zanesljiva. Če je vključena, je predavateljeva ocena obravnavana enako, kot medsebojna ocena v izračunu povprečja.
3. Slušateljevo odstopanje v medsebojnem ocenjevanju del. To je merilo, ki pove ali slušatelj ocenjuje dela bodisi previsoko ali prenizko. To ni absolutno merilo, saj temelji na razliki med ocenami slušateljev in povprečju posameznika za vsako ovrednoteno oddajo. Na splošno naj tej komponenti NE BI dajali visoke uteži.
4. Slušateljeva zanesljivost v medsebojnem ocenjevanju del. To je merilo o tem, kako dobro ocenjevanje slušatelja sledi posameznemu povprečju ovrednotenih del. To merilo opušča slušateljevo odstopanje in poda povprečje absolutnih razlik med njegovimi ocenami in posameznikovimi povprečnimi ocenami. Teoretično je, če slušatelji dajejo visoke ocene za dobra dela in nizke ocene za slaba dela, njihova zanesljivost visoka. Če obstaja sum, da slušatelji na splošno slabo vrednotijo, potem naj bodo vključene ocene predavatelja v povprečja posameznikov, s čimer bodo vrednosti zanesljivosti postale bolj smiselne.
5. Povprečna ocena, ki jo poda predavatelj za vrednotenja slušateljev.
To vključuje tako predhodna vrednotenja, ki jih je slušatelj opravil na primerih del in vseh ocenjevanjih, ki jih je predavatelj opravil za vrednotenja opravljena v fazi medsebojnega vrednotenja naloge. Na splošno je ta kompoenta verjetno bolj pomembna kot komponenti odstopanja in zanesljivosti in naj bo zato, če je na voljo, utežena višje.

Teh pet komponent je lahko uteženih, kot se zdi primerno za nalogo. Na primer, predavateljeva ocena je lahko utežena močno, če je medsebojno ocenjevanje naloge obravnavano kot manjši del naloge kot celote. Alternativno, če predavatelj oceni samo nekaj oddaj, so lahko te ocene prezrte tako, da se jim dodeli utež nič. Če je naloga namenjena preverjanju razsodnosti slušateljev in ponujanju odziva, sta prvi dve komponenti nastavljeni na nič (ali nizko) in bodo končne ocene temeljile na slušateljevih sposobnostih ocenjevanja.

Vedite, da je ta zaslon uporabljan ponavljajoče in so končne ocene običajno vidne za slušatelje šele v končni fazi naloge. Ko je predavatelj zadovoljen z končnimi ocenami in njihovimi utežmi, jih lahko da na voljo slušateljem.